Cilji se določijo glede na posameznikove težave. Pri procesu uporabljamo številne tehnike svetovalnega pogovora, ki lahko izhajajo iz različnih psihoterapevtskih in svetovalnih šol. Pomembno vejo predstavlja kognitivno vedenjski pristop. Pri tem svetovalec/terapevt pomaga klientu prepoznatI omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na čustva in vedenje ter posledično na počutje. Pomaga klientu pri razumevanju njegovih težav ter spreminjanju miselnih in vedenjskih vzorcev, ki te težave ohranjajo. Proces zajema vrsto tehnik in pristopov, ki obravnavajo naše misli, čustva in vedenje. Vključuje tako strukturirano psihoterapijo kot konkretne prakse samopomoči.
Naša čustva in vedenje niso neposredno odvisni od zunanjih dogodkov, pač pa je pomembno, kakšen pomen in kako interpretiramo dogodke, torej od lastnih miselnih oziroma kognitivnih procesov.
Pomagamo vam lahko pri težavah kot so:
- neprijetni telesni simptomi,
- stres, izčrpanost in izgorelost,
- anskiozne in depresivne motnje,
- težave v medosebnih odnosih,
- skrbi za lastno psihično in telesno dobro počutje,
- psihološka pomoč pri izgubi prekomerne telesne teže,
- motnje hranjenja oz. čustveno prenajedanje,
- različne vrste odvisnosti,
- premagovanje tesnobe, strahu, anksioznosti in drugih čustvenih problemov,
- različni strahovi,
- potrtost in brezvoljnost do življenja,
- negotovosti pred pomembnimi odločitvami,
- informiranje o dostopnosti drugih oblik pomoči.
Ameriško združenje za svetovanje (ACA) svetovanje opredeljuje kot profesionalen odnos za opolnomočenje raznolikih posameznikov, družin in skupin, da dosežejo cilje na področju duševnega zdravja, blagostanja, izobrazbe in kariere (ACA, 2010).
Evropsko združenje za svetovanje (EAC) svetovanje definira kot interaktivni učni proces, v katerega sta vključena svetovalec in klient (posamezniki, družine, skupine in institucije). Svetovanje se ukvarja z naslavljanjem in reševanjem specifičnih problemov, sprejemanjem odločitev, shajanjem s kriznimi situacijami, izboljševanjem odnosov, razvojnimi problemi, spodbujanjem in razvojem samozavedanja, delom s čustvi, mislimi in zaznavami, notranjimi in zunanjimi konflikti. Splošni cilj svetovanja je ponuditi klientu priložnost, da se na sebi lasten način prizadeva živeti bolj domiselno in zadovoljujoče kot posameznik in član širše družbe (EAC, 2013).
Če navedemo besede doc.dr. Janeza Mlakarja psihosocialno svetovanje ni delo po nekem »kalupu«, kot je to značilno za staromodne terapevtske pristope, pač pa je proces v katerem je klient sam akter, svetovalec pa ga spremlja ob njegovih spremembah. Vsako človeško življenje je proces, znotraj katerega se dogajajo želene in neželene stvari, dobre in slabe, koristne in nekoristne. Proces kot celota pa je v vsakem primeru dober, enkraten, spoštovanja in sprejemanja vreden.
Tako gledamo na svoje kliente in želimo, da tudi oni sebe vidijo tako. Nikomur ne koristi, če ga označimo s pacientom, moteno osebnostjo, nevrotikom ipd. Če se klient sam poistoveti s takšnimi nalepkami, utrpi še večjo škodo. Psihosocialni svetovalec naj bi vsakomur pomagal najti njemu lastno identiteto, na katero je lahko ponosen in jo v življenju predano uresničuje kot vrednoto.
Ena od dodanih vrednosti pri nas je tudi ta, da se zavedamo, kako je ob vzpostavitvi čustvenega in duševnega ravnovesja potrebno vključiti tudi pravilno telesno aktivnost in uravnoteženo prehrano. Tako vam lahko po vaši želji svetovalec/terapevt, izobražen tudi na področju športnega treniranja in prehranskega svetovanja nudi koristne strokovne smernice.